Osemdeseta leta

 

Leta 1980 je klubu uspel nov kvalitetni preskok, saj so se dekleta uvrstila v medrepubliško ligo. To je uspelo ekipi v sestavi: Urška Majnik, Snežana Udovič, Tamara Kampuš, Tjaša Meško, rezervi pa sta bili Valerija Novak in Sonja Marinković. Trener je bil Ivan Pšajd, tehnični vodja pa Žika Marinković. V naslednji sezoni so sicer izpadle (klub je zapustil trener Pšajd), a so se leta 1983 ponovno uvrstile in takoj dosegle četrto mesto. Največ zaslug za ta uspeh je imela Sanja Džankić, ki se je vrnila v klub (vmes je igrala za Olimpijo).

1 012

Do leta 1991, torej do razpada Jugoslavije, so dekleta igrala v drugi zvezni ligi, mlajše igralke pa so se kalile v I. A republiški ligi. Doseg fantov je bil skromnejši, saj so igrali v I. B slovenski ligi.

 

Trenersko delo je sredi osemdesetih let, v obdobju, ko ni bilo Ivana Pšajda, opravljala Urška Majnik, ki ji je nekaj časa pomagal  Boris Mihelač. Za razvoj najmlajših igralcev pa smo skrbeli s pomočjo namiznoteniških šol, ki sta jih vodila Avgust Lah in Tomislav Džankić. Ivan Pšajd je ponovno prevzel treniranje kluba v sezoni 1987/1988 in nato opravljal to delo do leta 1995. Predsednik kluba je bil od leta 1978 do 1989 Ivan Novak, nasledil pa ga je Martin Mlakar.

 

 

1 031

15-letnica, 24. marec 1989

V sezoni 1987/1988 je prišlo tudi do sodelovanja z NTK Radlje. Naši pionirji so začeli nastopati za Radlje, njihova dekleta pa za NTK Petovio Ptuj. Kluba sta v takšni ali podobni obliki nato sodelovala do leta 1998.

V osemdesetih letih so se v klubu razvili novi rodovi namiznoteniških igralcev in igralk, med katerimi velja omeniti Tatjano Krsnik, Tamaro Kampuš, Tjašo Meško, Ines Markič, Valerijo Novak, Sonjo Marinković, Boštjana Novaka, Igorja Džankića, Vojka Marinkovića, Mitjo Žurana, Borisa Šegulo, Simono Jaušovec, Bojano Ratajc, Alenko Pišek, Blaža Brodnjaka, Petjo Janžekoviča, Natašo Jurgec, Darjo Krajnc, Petro Cegnar, Matejo Cegnar, Sašo Cegnar, Petro Mlakar, Boštjana Dajčmana, Danila Križeta, Tadeja Toša, Miho Toša in Urha Straška.

Nekaj besed velja zapisati tudi o organizaciji potovanj na turnirje in tekme v obdobju nekdanje skupne države. Tekmovanja so bila domala po vsej  Jugoslaviji, kar pomeni, da je bilo potrebno pogosto iti na njih tudi dan pred tekmo, vozili so se v precej manj udobnih avtomobilih od današnjih, velikokrat pa so šli na pot tudi z vlakom, ki ga današnja mladina skorajda ne pozna več. Posebno »zabavna« so bila potovanja zadnje leto skupne države, ko Slovenci v nekaterih delih Jugoslavije nismo bili najbolj priljubljeni. Ivan Novak se še vedno spominja  zadnjega  gostovanja v Novem Sadu, ki je potekalo v času »jogurtne revolucije« in mitingov proti Sloveniji.

Comments are closed.